Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je sporočil, da je pripravljen na morebitno ameriško vojaško agresijo
Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v petek, 14. novembra 2026, sporočil, da se Kuba pripravlja na obrambo pred morebitnim vojaškim napadom ZDA. Med dogodkom ob dnevu nacionalne obrambe v Boyerosu, ki se nahaja južno od Havane, je predsednik izrazil trdno odločenost, da bo odbil vsak poskus tuje vojaške agresije proti narodu.
Dogodka v Boyrosu se je udeležila skupina visokih uradnikov, vključno z visokimi vojaškimi častniki, člani komunistične partije in različnimi lokalnimi uradniki. Mobilizacija sledi nedavnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prihodnosti odnosov med obema narodoma. V radijskem intervjuju z gostiteljem Hughom Hewittom v četrtek, 13. novembra 2026, je Donald Trump opisal Kubo kot propadlo državo ali propadel kraj. Donald Trump je tudi izjavil, da namerava rešiti kubansko vprašanje pred koncem njegovega predsedniškega mandata januarja 2029.
Povečana vojaška pripravljenost
Izjava predsednika Miguela Díaza-Canela se odvija v času povečane vojaške aktivnosti v državi. Kuba izvaja redne vojaške vaje in usklajevalne sestanke od januarja 2026. Ti obrambni ukrepi so posledica pomembne ameriške vojaške operacije v Venezuela januarja 2026, ki je privedla do aretacije in premestitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v ZDA.
Napetosti so se povečale zaradi prejšnjih predlogov glede prisotnosti ameriške mornarice v regiji. Oktobra 2026, pred vmesnimi volitvami v ZDA, je Donald Trump predlagal, da bi ameriške vojne ladje, ki se vračajo iz vojne z Iranom, lahko plule in ostale nameščene ob obali Kube. Ta možnost je prispevala k trenutni atmosferi povečane obrambne pripravljenosti, ki jo je izrazila kubanska vlada.
Gospodarski in humanitarni pritiski
Kubanska vlada trenutno obvladuje velike humanitarne potrebe in trenutno gospodarsko krizo. Narod, ki ima 9,4 milijona prebivalcev, se sooča s hudimi zunanjimi pritiski. Po poročanju vrt.be je ameriška vlada pred kratkim uvedla strogo blokado nafte in različne druge sankcije proti Kubi.
Te gospodarske omejitve in obstoječa humanitarna kriza so ozadje sedanjih političnih in vojaških napetosti. Medtem ko se kubanska vlada osredotoča na obrambo in vojaško pripravljenost, država še naprej pluje po zapletenosti mednarodnih sankcij in domačega vpliva na trenutne gospodarske razmere.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0